Pravilnik o stranskih živalskih proizvodih, ki niso namenjeni prehrani ljudi, določa, da je dovoljeno zakopavanje živali v skladu s četrtim odstavkom tega člena, pod pogojem, da ni podan sum kužne bolezni. V takem primeru je obvezno izvesti odjavo živali v skladu s predpisi.
Posamezne poginule hišne živali se lahko izjemoma zakopavajo tudi na za to organiziranem grobišču, če so izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Organizirana grobišča hišnih živali morajo biti evidentirana tudi pri območnem uradu VURS.
Dandanes so vsi psi čipirani in po številki čipa se najde lastnika. Vsak lastnik odgovarja za ustrezno oskrbo živali in dejanja. Iz tega sledi, da če pokojnega hišnega ljubljenčka pokopljemo na neprimernem kraju ali če pride do oskrunitve groba, je za to odgovoren lastnik. Problem pokopa trupelca lahko nastane tudi, ko se preselimo ali hočemo na mestu, kjer je hišni ljubljenček pokopan kaj zgraditi ali postaviti.
Žarni pokop se razlikuje od pokopa trupelca. Pokop žare ali pepela je bolj primeren iz higienskega vidika. Tak pokop lahko tudi načrtujemo. Žaro lahko nekaj časa hranimo doma kot spominek in se šele kasneje odločimo za pokop. Tako lahko natančno določimo lokacijo, posadimo rože in uredimo po naših željah.
Sam pokop lahko spremlja spominski obred. V grob lahko položimo cvetje, naše fotografije, njegovo odejico, otroci lahko narišejo pokojnemu hišnemu ljubljenčku risbo v spomin, večji otroci pa lahko napišejo pismo. Grob je tisto mesto, kamor se vračamo po spomine in v spomin prižigamo svečke.
Grob hišnega ljubljenčka je lahko obeležen s spomenikom ali pa je samo kupček zemlje pod najljubšim drevesom ali grmom.